"Preden grem v trgovino vedno poskrbim, da imam pripravljene vse vrečke in posodice, da si napišem nakupovalni seznam in potem od tega nakupovalnega seznama ne odstopam. Zelo malokrat se zgodi, da kaj pozabim. Tako tudi hitreje pridem čez trgovino, ker že vem, kaj moram kupiti," nam je zaupala Urška Koželj. Mnogi jo poznajo kot Trajnostno Uršo (Sustainable Ursha), saj je pod tem vzdevkom na Instagramu bila ena prvih v Sloveniji, ki je začela deliti izključno nasvete za bolj trajnosten in 'zero waste' življenjski slog. 

S tem, ko se z nakupovalnim listkom, vrečkami in svojo embalažo odpravi v trgovino, prihrani tako čas kot denar, pravi. A sprva, ko je začela s takšnim načinom nakupovanja, je zaznala marsikatero dvignjeno obrv. "Malo je bilo smešno na začetku, ko so te ljudje čudno gledali. Včasih so tudi prodajalci čudno gledali, zakaj želim, da mi zapakirajo v mojo embalažo. Ampak, jaz se s tem nisem obremenjevala," pravi Urška. 

In danes, le nekaj let pozneje, opaža drugačen trend. Zdaj je vse več takšnih, kot je sama, ki pridejo na oddelek za sadje s svojimi mrežastimi vrečami ali uporabijo lastno embalažo pri rinfuzi. "Opažam, da je iz leta v leto tudi vse več izdelkov, ki so pakirani v trajnostno embalažo, ali pa ponujajo neke alternative, da lahko sami poskrbimo, da zmanjšamo odpadke," pravi. 

FOTOGALERIJA

1 / 21

FOTO: Luka Kotnik

Eden od trgovcev, ki se trudi, da svojim kupcem omogoča bolj trajnostne izbire, je Spar Slovenija. Več kot 65 odstotkov sadja in zelenjave v njihovih trgovinah je v ponudbi brez embalaže. Na vseh postrežnih oddelkih je kupcem omogočen nakup tudi z lastno embalažo. 

Da bi trajnostne izbire še bolj približali potrošnikom, pa so pred dnevom Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, združili moči z Ekologi brez meja. Skupaj so pripravili Sparov vodnik za trajnostno nakupovanje. Ekologi brez meja so pod drobnogled vzeli vsako besedo in vsak podatek v vodniku. "Živimo v času, ko smo soočeni z ogromno zelenega zavajanja in tu je treba res biti pozoren na to, kako komuniciramo s posamezniki, da res komuniciramo dejstva, da ne pretiravamo in da se predvsem skupaj trudimo narediti korak naprej," nam je pojasnila Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja. 

Vodnik vsebuje konkretne nasvete, ki kupcem glede na oddelek v trgovini, na katerem se nahajajo, pomagajo, kako nakupovati še bolj trajnostno. "Spreminjanje navad je kompleksen proces in ene nam gredo lažje, ene težje. Ampak, vedno je prvi korak informiranje. Mi vse te stvari v Sparu omogočamo že dolgo časa: nakupovanje z lastno embalažo, rinfuzne oddelke imamo že kar nekaj let, prav tako refill avtomat od Odorija. Ampak, to je treba vedno znova ponavljati, da res pridejo informacije do vseh ljudi," pravi vodja trajnostnega razvoja Spar Slovenija Maša Šprajcar-Rančić.

"Komuniciranja ni nikoli preveč in v Sloveniji se včasih bojimo komunicirat o trajnosti, ali pa se nam zdi vse že kar samoumevno, ampak dejstvo je, da ni," pa dodaja Sreševa. 

V začetku letošnjega leta so umaknili tanke brezplačne plastične vrečke na oddelku sadja in zelenjave, s čimer bodo prihranili 105 ton plastike na leto. Namesto tega imajo kupci na voljo plačljive SPAR mrežaste vrečke za večkratno uporabo ali biorazgradljive vrečke. "V prvi vrsti smo s tem želeli spodbuditi uporabo mrežastih vrečk za večkratno uporabo. Razumemo pa, da še niso vsi pripravljeni na vse te nove navade, zato smo ponudili kot alternativno biorazgradljivo vrečko, ki pa vsakič stane tri cente," je pojasnila Šprajcar-Rančićeva. 

Te biorazgradljive lahko skupaj z biološkimi odpadki odložimo na kompost. "Imajo certifikat, da so industrijsko kompostabilne in kompostabilne tudi na domačem kompostu. Kupci jih lahko doma znova uporabijo za biološke odpadke," je dodala. Mrežaste vrečke, ki stanejo par evrov, pa so za večkratno uporabo in jih lahko peremo v pralnem stroju. "Če potem izračunamo ceno na uporabo, je ta cena popolnoma zanemarljiva in zagotovo nižja od cene biorazgradljive vrečke," je še dodala. 

Cena je seveda, posebej v času inflacije, še vedno glavni kriterij pri odločitvi za nakup nekega izdelka. "To je dejstvo, ampak treba se je tudi zavedati, da s tako imenovanim zero waste načinom življenja dejansko lahko prihranimo. Ne velja mit, da je to samo za ljudi z debelo denarnico. To pogosto slišimo. Ampak, če preudarno nakupujemo, skrbimo za to, da hrana ne bo šla v smeti, sprejemamo prave odločitve, nakupujemo izdelke iz druge roke, dejansko lahko prihranimo," zatrjuje Sreševa.

Ekologi brez meja upajo, da se bo ponudba bolj trajnostnih izdelkov v prihodnjih letih še širila in da bo to postala prva izbira vsakega potrošnika. "Da bo prišel pripravljen, s svojo embalažo in da se bo odločal za ponovno uporabo, kajti ponovna uporaba je naša edina rešitev iz odpadkovne krize," meni Sreševa.