ŽIVLJENJSKO

Planet plačuje ceno: 'Bizarno, da za majico plačamo toliko kot za tri štruce kruha'

Natisni27
Potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Ceno našega apetita po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. 20 odstotkov odpadnih voda in 10 odstotkov emisij CO2 je posledica tekstilne industrije. Veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode, že skušajo igrati na  'zeleno' karto, a potrošniki se moramo, če želimo zaščititi okolje in svoje zdravje, predvsen vprašati, koliko oblačil sploh potrebujemo.

Znanstveniki napovedujejo, da se bo potrošnja oblačil do leta 2030 dvignila še za 63 odstotkov. Fundacija Ellen Macarthur je izračunala, da se vsako leto izgubi okoli 450 milijonov evrov zaradi premajhne ponovne uporabe in pomanjkljive reciklaže tekstila, medtem ko proizvodnja tekstila povzroči približno 1,2 milijona ton izpušnih plinov. Hitra moda izsušuje tudi svetovne vodne vire. Po izračunih naj bi modna industrija vsako leto porabila 79 milijonov kubičnih metrov pitne vode. Intenzivna pridelava bombaža je delno odgovorna tudi za izsuševanje Aralskega jezera v Srednji Aziji, ki je bil eden izmed največjih jezer na svetu, a je zdaj znan kot 'aralska puščava'.

Včasih so nekatere kose nosili tudi po več desetletij, jih predajali med generacijami, danes pa znaša povprečna življenjska doba oblačil zgolj tri leta, posamezen kos pa v povprečju oblečemo zgolj šestkrat.
Včasih so nekatere kose nosili tudi po več desetletij, jih predajali med generacijami, danes pa znaša povprečna življenjska doba oblačil zgolj tri leta, posamezen kos pa v povprečju oblečemo zgolj šestkrat.FOTO: Dreamstime

Kaj sploh je 'okolju prijazno' oblačilo?

Kot pojasnjuje predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo,je pomemben okoljski odtis vsakega kosa, ki nastane od pridelave bombaža do trgovinske police: "Pomembno je tudi, da je oblačilo kakovostno narejeno in čim kasneje postane odpadek ali kuhinjska krpa ter da njegovo vzdrževanje ne povzroča novih obremenitev za okolje, na primer v obliki mikroplastike. Če ne zaradi okolja, bi morali biti ljudje pozorni na način proizvodnje svojih oblačil, ker škodljive kemikalije naša telesa absorbirajo preko največjega organa – kože. Kot potrošnikom so nam lahko na tem področju v pomoč certifikati, vendar tudi tu prihaja do raznih zlorab. Načeloma je zaupanja vreden certifikat GOTS, okolju prijazne prakse pa zelo zagovarjajo tudi majhna podjetja, ki so vključena v sistem pravične trgovine. Vsekakor pa ni dovolj, da so oblačila prijazna samo do okolja, ampak mora biti njihova proizvodnja prijazna tudi do vseh v dobavni verigi – od kmetov, šivilj, tekstilnih delavcev do oblikovalcev in trgovskih delavcev."

Kot poudarjajo tudi v društvu Ekologi brez meja, je trajnostno oblačilo po eni strani zagotovo oblačilo, ki ga nosimo čim dlje, po drugi strani pa je pomembna njegova sestava: "Današnja oblačila so sestavljena iz tisoč in ene surovine, ki jih komaj naštejejo na etiketi, potrošniki pa jih tako ali tako večinoma sploh ne razumemo. To seveda ni dobro ne za naše okolje, saj je takšne izdelke skorajda nemogoče reciklirati, sploh pa ne za naše zdravje. Zato posegajmo po čim bolj naravnih materialih."

Zelena proizvodnja oblačil le kapljica v morje

V zadnjem času so se sicer na okoljsko problematiko že začela odzivati podjetja, ki ponujajo okolju bolj prijazna oblačila in obutev, med njimi tudi velike multinacionalke: "Zanimanje potrošnikov za zeleno so sevedaže prepoznali tudi veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode in skušajo igrati na to 'zeleno'karto. Ponujajo razne linije "zelenih", "odgovornih", "zavednih" oblačil, a pravzaprav način proizvodnje ostaja enak, le malce bolj je okolju prijazen (ne pa navadno tudi do ljudi v proizvodni verigi). Takšna oblačila predstavljajo le kapljico v morju njihove celotne proizvodje, ki ne glede na vse postavlja količino pred kakovost. Nanje pogosto  preprosto nalepijo nalepko "zeleno" in spretno izvajajo tako imenovani greenwashing. Z nakupom oblačil iz teh linij se bodo lahko potrošniki bolje počutili, naredili pa ne bodo veliko za okolje," opozarja Kavka Gobbo.

Kot dodaja, tovrstne pobude sicer tudi dokazujejo, da je mogoče narediti okolju prijazna oblačila in obutev: "Problem je, ker so to le kaplje v morje. Celotna podjetja bi se morala preusmeriti v manjšo proizvodnjo, stroge okoljske kriterije in strogo spoštovanje človekovih pravic. Gre za hkraten proces prikaza možnega in popularizacijo izdelkov, ki so okolju prijazna, ter t. i. greenwashing oziroma zeleno zavajanje. Greenwashing bo ostal, dokler se ne bodo celotna podjetja usmerila v okolju prijazno proizvodnjo. Seveda to lahko pomeni manjši dobiček za nekaj posameznikov, ki pa bi ob pravičnejši porazdelitvi lahko zadovoljil vse,"je prepričana. Podobno razmišljajo tudi v društvu Ekologi brez meja, kjer menijo, da je prav, da so proizvajalci zaznali priložnost in 'zajahali zeleni val'. Zagotovo pa je ta zeleni val ovit tudi v veliko plast marketinga, opozarjajo.

So okolju prijaznejša oblačila res dražja?

Zeleni izdelki sicer na trgu pogosto še vedno dosegajo občutno višjo ceno kot izdelki hitre mode. Kot poudarjajo v Društvu Ekologi brez meja, to drži, a je po drugi strani precej bizarno, da v trgovinah s hitro modo za eno 'bombažno' majico odštejemo toliko kot za tri štruce kruha:"Če zgolj pomislimo, koliko naravnih virov je potrebnih za proizvodnjo ene take majice, nam je hitro jasno, da ta računica ne vzdrži. Kljub temu pa je tekstilna industrija vredna 2500 milijard evrov in zaposluje več kot 75 milijonov ljudi, med drugimi tudi zaradi slabe kakovosti oblačil. Včasih so nekatere kose nosili tudi po več desetletij, jih predajali med generacijami, danes pa znaša povprečna življenjska doba oblačil zgolj tri leta, posamezen kos pa v povprečju oblečemo zgolj šestkrat. Tako neprestano kupujemo vedno nova oblačila, kar pa se pozna tudi na denarnici. Svetovalka za kulturo oblačenja, Lea Pisani, je to ponazorila na preprostem izračunu: Če kupite kavbojke za 100 evrov in jih nosite eno leto štirikrat na teden, 16-krat na mesec, 192-krat na leto vas stanejo 0,52 evra na nošenje. Če pa ste kupili kavbojke za 20 evrov in ste jih oblekli 2-krat, vas stanejo 10 evrov na nošenje."

Okolju prijazna oblačila so potrošnikom na voljo na več načinov, dodaja Kavka Gobbo. Na prvem mestu je treba omeniti izmenjave, na katerih si ljudje izmenjujejo, kar jim ni več prav ali všeč in poživijo lastno garderobo.
Okolju prijazna oblačila so potrošnikom na voljo na več načinov, dodaja Kavka Gobbo. Na prvem mestu je treba omeniti izmenjave, na katerih si ljudje izmenjujejo, kar jim ni več prav ali všeč in poživijo lastno garderobo.FOTO: Dreamstime

Tudi Kavka Gobbopoudarja, da je prvo vprašanje, na katerega bi se morali slovenski potrošniki osredotočiti, koliko oblačil dejansko potrebujejo in koliko jih kupijo, ker so pač moderna in predvsem poceni: "Oblačilna industrija pušča velike negativne posledice na več ravneh, od gojenja bombaža, preko prevozov, izkoriščanja delovne sile pri proizvodnji oblačil ter konec koncev pritiski po kupovanju vselej novih stilov. Zato bi predvsem morali razmišljati o tem, kaj kupujemo in koliko kupujemo. Dejstvo je, da zavržemo toliko tekstila, da ga ni mogoče predelati in se kopiči na deponijah, ponekod pa konča v sežigalnicah."

Na to opozarjajo tudi Ekologi brez meja, ki izpostavljajo, da potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti: "Zato bi bilo najbolj prijazno do okolja, da svoje potrošniške navade spremenimo in posežemo po oblačilih iz druge roke. Če pa že kupujemo, pa seveda kupujemo kakovostna in okolju prijazna oblačila. Slovenskih oblikovalcev, ki se zavedajo tega nujnega trenda je k sreči vedno več, zato jih podprimo."

Kakšne možnosti imajo slovenski potrošniki, da se oblačijo okolju prijazno?

Okolju prijazna oblačila so potrošnikom na voljo na več načinov, dodaja Kavka Gobbo. Na prvem mestu je treba omeniti izmenjave, na katerih si ljudje izmenjujejo, kar jim ni več prav ali všeč in poživijo lastno garderobo. Gre za kroženje, ki ne spodbuja nove proizvodnje. Poleg nenakupa je to najbolj okolju prijazen način oblačenja. Na drugi strani pa se tako v svetu kot pri nas pojavlja vse več ponudnikov etične mode, ki je odgovorna do ljudi in okolja. V Sloveniji deluje že kar nekaj manjših podjetij oziroma posameznikov, ki jim je zelo pomembno, kako in iz česa so narejena njihova oblačila: "Nudijo izdelke, ki so res trajnostni (iz odpadnih materialov) ali certificirani, od blaga do sukanca, ter zašiti v Sloveniji. Tako dokazujejo, da je možna boljša, Zemlji in vsem nam prijazna pot. V primeru izmenjav in nakupov oblačil iz druge roke lahko ljudje pridejo do oblačil kvečjemu na cenejši način. Če se odločimo, da bomo odgovorno kupovali manj oblačil, a bolj kakovostna, to prav tako ne predstavlja večjega stroška. Prihranjeni denar na račun manjše količine nakupljenih oblačil lahko potem namenimo za nakup oblačil, ki so pač zaradi bolj trajnostne in nemasovne proizvodnje tudi dražja, a bodo tudi dlje zdržala – denimo oblačila slovenskih oblikovalcev."

Če bi vsi prenehali obiskovati trgovine s hitro modo, bi bila industrija prisiljena, da se preoblikuje. To je podobno kot pri plastiki. Do nedavnega je bilo na voljo le nekaj alternativ, pa še te so bile cenovno nedostopne, z bližajočimi prepovedmi pa se odpira polje za razvoj novih izdelkov.
Če bi vsi prenehali obiskovati trgovine s hitro modo, bi bila industrija prisiljena, da se preoblikuje. To je podobno kot pri plastiki. Do nedavnega je bilo na voljo le nekaj alternativ, pa še te so bile cenovno nedostopne, z bližajočimi prepovedmi pa se odpira polje za razvoj novih izdelkov.FOTO: Thinkstock

Kaj lahko naredijo potrošniki za izboljšanje stanja?

Naš neustavljiv apetit po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. Kot opozarjajo strokovnjaki, bi morala odgovornost sprejeti industrija, a vseeno lahko potrošniki tudi sami naredimo korak naprej.

Kot poudarjajo Ekologi brez meja, imamo potrošniki več moči, kot se nam morda zdi: "Če bi vsi prenehali obiskovati trgovine s hitro modo, bi bila industrija prisiljena, da se preoblikuje. To je podobno kot pri plastiki. Do nedavnega je bilo na voljo le nekaj alternativ, pa še te so bile cenovno nedostopne, z bližajočimi prepovedmi pa se odpira polje za razvoj novih izdelkov."

"Kot rečeno, prvi korak je kupovanje manj, nato sledi izmenjevanje in popravljanje tega, kar že imamo, ter kupovanje iz druge roke in pravične trgovine. Pomanjkanje izbire je danes neupravičen izgovor. Druga možnost za spremembe, ki jo imamo vsi, je bojkot nepravičnih in netrajnostnih oblačil, ob tem pa še pošiljanje zahtev ali sporočil proizvajalcem oblačil. Tudi kot posamezniki se lahko pridružimo akcijam in kampanjam organizacij, ki delujejo na tem področju (primer so Greenpeacove kampanje, Fashion Revolution ...). Lahko pa zahtevamo tudi od odločevalcev, da sprejmejo zakonodajo, ki bo potrošnikom omogočila nakupe trajnostnih oblačil (regulacija dobavnih verig, strožji pogoji na področju spoštovanja človekovih pravic in okolja, obdavčenje netrajnostnih praks ipd)," sklene Kavka Gobbo.

KOMENTARJI (27)
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
PRIJAVI KOMENTARPravila za objavo komentarjev
PREKLIČI
SLOVENEC 20.05.2019, 11:23:24
To jaz trdim že skozi. Slovenci ne zaslužimo premalo temveč trošimo in želimo trošiti več, kot je potrebno. V sloveniji se da z normalno potrošnjo kar lepo živet.
Prebujen 20.05.2019, 9:44:45
Bizarno ni to, da za majico plačamo toliko kot za tri štruce kruha, ampak je bizarno, da tri štruce kruha stanejo kot ena majica! Ne nosimo poceni majice, ampak jemo drag kruh!!!
jesenvoyo 20.05.2019, 8:52:31
Težko je razpravljati o tem, kaj je in kaj ni poceni, če nikoli ne vemo, iz česa je cena sestavljena. Trgovske marže so velikokrat pretirane in znašajo včasih več, kot za izdelek dobi tisti, ki ga je naredil. Kmet ki odda liter mleka za denar, ki ga dobi ne more kupiti liter ustekleničene vode, da je voda dražja od mleka je nerazumljiva stvar. Z oblačili je podobna zgodba, v ceni niso zajeti stroški v višini, če bi bili proizvedeni v našem okolju in razmerah, ampak so uvoženi od tam, kjer so cene bistveno manjše. Pravilo trgovcev je poceni kupi in drago prodaj kupcem.
opazovalec_ 20.05.2019, 8:17:35
Manjka garancija na kakovost materiala oblačil in obutve vsaj dve leti...
opazovalec_ 20.05.2019, 8:07:51
Postaviti standard kakovosti, da ne bodo "cunje" po dveh pranjih za odpad!! Po navadi se tudi zato več kupuje!
medusa 20.05.2019, 7:42:05
Dejte no nehat! Pred leti si kupil majico in je še danes kot nova ...Včeraj kupim majico...dam prat in je zanič... Malo denarja ...malo muzike oz. zanič roba -polna omara!!! Tako hitro kot čevlji propadejo niso še nikoli - zanič materjal! Posledično je gora odpadnega neuporabljenega samo zato ,da potrošniki kupujejo in kupujejo in kupujejo...Nehite nam pesek v oči metat in začnite pri proizvajalcih!
lumpimonster 20.05.2019, 8:40:22
To,malo muzike malo dnarja ni ress, vse majce itd.. so za malo muzike samo trgovina te tok nategne da kr glava boli :D jst ze leta ne kopujem ve nic v sloveniji in mam vsee malo dnarja za dobro muziko :D
Tomaz1980 20.05.2019, 7:03:53
Mene pa to jezi, ker smo spet po okoljevarstvenikih MI navadni smrtniki krivi!!! Naj gredo hudiča že enkrat ONI SAMI protestirat pred fabrkami, ker delajo ta pocen šrot iz plastike!!! Ljudje NIMAJO denarja, da bi si kupili dražje in bolj kvalitetne majice! Zakaj je vedno na koncu mali ćlovek kriv, kar se prodaja???
biggbrader 19.05.2019, 20:27:38
Anja, kupite tri štruce domačega, kvalitetnega kmečkega kruha, pečenega v krušni peči v katerem je vložen znoj pravega peka.Potem se Vam tudi majica ne bo več zdela tako poceni.
Mirhollio 19.05.2019, 19:30:39
6 krat nosimo povprecen kos oblacila. Pa dobro no. Mocno pretiravate.
1918 19.05.2019, 19:16:16
bizarno je to, da ste zaradi pohlepa vso industrijo v evropi uničili, zdaj, ko so se kitajci naučili izdelovati tudi tehnološko zahtevne izdelke pa je hudič vzel šalo.
devlon 19.05.2019, 15:57:44
se strinjam. kruh je predrag
biggbrader 19.05.2019, 20:29:11
Predrage so šiptarske štruce po pekovskih luknjah. Dober in valiteten kruh je še vedno precej cenejši kot v Avstriji, Italiji, Nemčiji,...
ivanveliki 19.05.2019, 20:38:17
Tam so tudi plače precej višje.
biggbrader 19.05.2019, 20:47:12
Zakaj so pri nas vedno nižje, čeprav smo se jim pred več kot desetletjem precej približali ?
L6E 19.05.2019, 13:59:35
Problem, ki ga ima človeštvo je pohlep po denarju... Dokler ne bo druge vrednote kot samo denar je sveta vladar ne bo sprememb... Veliko se da spremeniti v prid zdravemu življenju ampak to stane in smo v začaranem krogu...
hhsk 19.05.2019, 12:03:54
ljudje nakupujejo, da se počutijo dobro, kar vodi v depresijo. nehvaležni ste za čist vse, stvari tako fizične kot duhovne cenite pa še manj.
hhsk 19.05.2019, 12:05:42
važno, da živimo v instant svetu, ker ko se moraš pa za neko stvar potrudit se že pritožujemo in obrekujemo.
Ramzess 19.05.2019, 11:38:46
Omenjena so oblačila iz bombaža, iz konoplje pa ne, slednja rastlina je uporabna še za marsikaj, a je prepovedana, ker bi se zrušilo kar nekaj različnih vrst industrij.
paste 19.05.2019, 10:33:38
Planet se mora samo otresti tujka v obliki človeka in bo zopet normalno zadihal.
the kop 19.05.2019, 10:26:37
majica za 5 evrov se mi po prvem pranju strga, raju kupim takšno za 20 evrov in jo imam za dalj časa!!
Seni Černe 19.05.2019, 10:34:46
bucke sem sam vzel lasnko leto v primarku majice po 3eur po letu dni so se odlicne nic sprane kaj sele strgane
DeBill 19.05.2019, 10:45:43
pol pa nosiš eno na tri kvatre. jaz majice izpod 15€ ne kupim, ker je šrot. Kvalitetna majica mora držati N pranj par let. Pa še čas, ki ga zgubiš ob nakupovanju je problem, če moraš vsakih par mesecev po majice.
mijam75 19.05.2019, 12:19:59
ne, to pa ne drži... tudi jaz otrokom kupila majice za par eur v primark in jih stalno perem, pa so čisto v redu. Malo so jih že prerasli, pa jih vseeno oblečejo, so pač malo krajše in bolj oprijete.
DeBill 19.05.2019, 15:18:01
ne primerjaj obrabe oblačil pri otrocih in odraslih, ki res delamo po dosti ur na dan.
devote 19.05.2019, 10:23:41
najbolj ekoloska so ravno sinteticna oblacila. Za 8 milijard ljudi ni druge izbire. Plastika bo resila svet, samo nauciti se moramo ravnati z njo. Recikliranje ze, ce je mozno, nato sezig pri ultravisoki temeraturi, kogeneracije itd.. .
ata_jez 19.05.2019, 20:28:55
Od kod pa po tvoje pride mikroplastika v hrano?
lumpimonster 19.05.2019, 10:13:14
Ce kopujes v merkatorju,potem samo 1 struca kruha