ZELENI SVET

Države, ki so se že odločile za obnovljive vire energije

Natisni
Po sprejetju Kjotskega protokola so si številne države po svetu zastavile ambiciozen cilj, doseči občutno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečati energetsko učinkovitost ter razširiti izrabo obnovljivih virov energije. Tudi Evropska unija je svojim članicam sestavila načrt razogličenja družbe ter centralne vlade s tem spdobudila k sprejemanju ustreznih politik in davčnih spodbud za dosego zastavljenih ciljev. Nekatere države so prispevale več, druge manj, izpostaviti pa vsekakor velja našo zahodno sosedo Italijo, ki je v zelo kratkem času postala celo druga največja proizvajalka električne energije iz sonca v EU.

Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov: metana, dušikovega oksida, fluoriranih oglikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida. Zaradi pospešenega razvoja industrije so se v zadnjih desetletjih emisije teh plinov izrazito povečale. Nastajajo namreč z zgorevanjem fosilnih goriv, v kmetijstvu, pri ravnanju z odpadki, kot izpušni plini prevoznih sredstev in pri industrijskih procesih. Učinek tople grede je zato zelo narasel, kar je privedlo do segrevanja ozračja. Prav to je 141 držav sveta spodbudilo, da so podpisale omenjeni prorokol, ki je začel veljati 16. februarja leta 2005.

Italija ima (predvsem na jugu) zelo dobro geografsko lego in visok potencial za pridobivanje energije iz sonca in vetra. Na fotografiji vetrne elektrarne na podeželju Sicilije v bližini kraja Agrigento.
Italija ima (predvsem na jugu) zelo dobro geografsko lego in visok potencial za pridobivanje energije iz sonca in vetra. Na fotografiji vetrne elektrarne na podeželju Sicilije v bližini kraja Agrigento.FOTO: Shutterstock

Med podpisnicami so tudi države članice Evropske Unije (EU), ki so se znotraj evroobmočja še dodatno angažirale pri prehodu v nizkoogljično družbo: s Pariškim sporazumom so se zavezale k prehodu k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in v zadnjih letih aktivno soustvarjajo energetsko politiko EU. Evropska komisija je po številnih reformah in podnebnih politikah leta 2016 predstavila obsežen sveženj 8 zakonodajnih predlogov oziroma tako imenovani čisti energetski paket (Clean Enegry Package), ki vključuje revizije in spremembe vseh pomembnejših zakonodajnih dokumentov na EU-ravni, ki se dotikajo področja energetike ter s tem postavila načrt deleža zmanjšanje emisij toplogrednih plinov po državah do leta 2030.

Tudi Slovenija ima na voljo dovolj naravnih danosti, ki bi jih lahko izkoriščali za proizvodnjo električne energije, a kot ugotavlja vlada, smo pri tem precej izbirčni, saj nas po besedah premierja Marjana Šarca »vetrne elektrarne motijo, vodnih ne bi imeli, termoelektrarne onesnažujejo, jedrskih nas je strah,« tako da se upravičeno sprašuje, od kod bomo imeli elektriko. Odlična alternativa so lahko domače sončne elektarne, pravijo pri GEN-I, dobavitelju električne energije, ki je kot prvi v državi ponudil projekt GEN-I-Sonce in izgradnjo elektrarne 'na ključ'.

Nekatere države so pri uresničevanju zastavljenih ciljev bolj, druge manj uspešne. Med tiste, ki so se problematike lotile z izjemno vnemo, sodi denimo naša zahoda soseda Italija, ki že več kot 10 let aktivno spodbuja investicije v obnovljive vire energije. Država je pri tem uporabila več načinov spodbud: od tako imenovanih 'feed in tarif' (vsak investitor, ki pridobi pravico do feed in tarife, prejme dodatek/subvencijo k vsaki proizvedeni kWh električne energije iz obnovljivih virov energije za v naprej določeno obdobje, ki je navadno 15 let), do raznih davčnih olajšav za tiste, ki investirajo v obnovljive vire energije (do 50%), in posebnih zakonodajnih mehanizmov za spodbujanje samooskrbe. Sistemi podpor se skozi leta spreminjajo in izpopolnjujejo, večinoma pa gre za inštrumente, ki jih poznajo tudi druge članice EU.

Od jedrske energije preko fosilnih goriv do obnovljivih virov energije

Že v dvajsetem stoletju je bila Italija v ospredju na področju tehnološkega razvoja in proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Izgradnja prvega obrata geotermalne energije sega v leto 1904 v mesto Larderello v Toskani, kjer je bila leta 1913 zgrajena tudi prva geotermalna elektrarna, ki je bila do leta 1958 edina na svetu. Na področju hidroenergije je bil prvi obrat v Evropi prav tako zgrajen na italijanskih tleh, in sicer v mestu Paderno d'Adda v Lombardiji med letoma 1895 in 1898. Prva sončna elektrarna je bila v Italiji zgrajena že leta 1963 v Genovi, leta 1980 pa je bil na Adranu na Siciliji zgrajen prvi solarni stolp, ki je uporabljal ogledala. Pri proizvodnji vetrne energije so se v drugi polovici sedemdesetih let začeli izvajati prvi eksperimentalni projekti, ki so bili sponzorirani s strani Nacionalnega raziskovalnega sveta ter v sodelovanju z multinacionalno energetsko družbo Enel, in so bili del prestrukturiranja celotnega sistema proizvodnje in oskrbe z energijo, ki je sledila energetskima krizama v letih 1973 in 1979.

NE SPREGLEJTE: ZELENKO NAGRAJUJE: Izpolnite Zelenkov kalkulator na dnu članka in se potegujte za bogate mesečne nagrade!

Zatem je pri izrabi obnovjivih virov energije za nekaj let nastalo zatišje, v osemdesetih in devetdesetih letih pa so tovrstni pojekti na novo oživeli zaradi treh poglavitnih dejavnikov: nove javne ozaveščenosti o okoljskem stanju, ki jo je spodbudila černobilska jedrska nesreča leta 1986, referenduma leto pozneje, s sprejetjem katerega so se odpovedali gradnjam jedrskih elektrarn in bili zato prisiljeni večino svojih potreb pokrivati s fosilnimi gorivi ter hitrega zviševanja cen surove nafte, ki je bila posledica napetosti in oboroženih konfliktov na Bližnjem vzhodu in v Perzijskem zalivu. Če je država želela zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter znižati ogljični odtis, je bil prehod na obnovljive vire energije torej edina logična posledica.

Naši zahodni sosedje za pridobivanje obnovljive energije v največji meri izkoriščajo vodne vire. Na fotografiji je hidroelektratna v severnoitalijanski provinci Trentino.
Naši zahodni sosedje za pridobivanje obnovljive energije v največji meri izkoriščajo vodne vire. Na fotografiji je hidroelektratna v severnoitalijanski provinci Trentino.FOTO: Shutterstock

Nato je sledil podpis Kjotskega protokola in Pariškega sporazuma, ki sta še dodatno spodbudila izrabo obnovljivih virov. Izkoriščanje obnovljivih virov energije je državi zagotovilo odcepitev od sicer zgodovinske odvisnosti od fosilnih goriv in oskrbe z ogljikovodiki iz vzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Delež obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije je po podatkih Eurostata v Italiji leta 2006 znašal zgolj 8,3 odstotka, leta 2016 pa se je povzpel že na 17,4 odstotka. Število se je stalno povečevalo in danes predstavlja eno od glavnih komponent nacionalne porabe energije. Leta 2014 je kar 38,2 odstotka nacionalne porabe električne energije prišlo iz obnovljivih virov (še leta 2005 je ta delež znašal zgolj 15,4 odstotka), kar je pomenilo 16 odstotkov celotne porabe energije v državi. Pri tem je imelo pomembno vlogo država, ki je uvedla obsežne spodbujevalne sheme za razvoj proizvodnje obnovljive energije.

Vse več Italijanov elektriko proizvaja s pomočjo sonca

Prav vseh 8.947 italijanskih občin si je med seboj enakomerno razporedilo načine izkoriščanja obnovljivih virov energije glede na geografske aspekte. Danes je tako vodilni vir še vedno hidroenergija, pomembno vlogo k nacionalnim potrebam po energiji pa prispevajo tudi sončna enegija, bioenergija, energija vetra in geotermalna energija. V zadnjih letih se je sicer povečala izraba prav vseh virov obnovljive energije, število obratov pa še vedno hitro narašča in prav nič ne kaže na to, da se bo ta rast v bližnji prihodnosti zaustavila. Za naložbe v izrabo obnovljivih virov energije se odločajo tako podjetja, javne družbe in ustanove, v katerih ima država nadzorni delež, kot tudi zasebniki in družine. Veliko Italijanov se odloča namestiti svoj obrat za obnovljivi vir energije, saj menijo, da bo ta vir energije v prihodnosti edini vzdžen. Manjše naprave za proizvodnjo lastnih obnovljivih virov energije tako danes pokrivajo 22 odstotkov nacionalne proizvodnje električne energije. Te številke bi bile še pred nekaj leti popolna znanstvena fantastika, sedaj so čista resničnost.

NE SPREGLEJTE:NASLEDNJI TEDEN PRIHAJA NOV NAGRADNI KVIZ!

Mesec maj je na našem portalu posvečen zeleni energiji, zato vam bomo skozi vsebine pomagali približati tematiko na čim bolj preprost način, razjasniti številne dileme o izkoriščanju različnih virov zelene energije ter pripravili uporabne nasvete, kako z malimi koraki lahko veliko prispevate k bolj zeleni prihodnosti.

Kot že veste, bo vsak naslednji mesec bo posvečen drugi ’zeleni’ tematiki, konec vsakega meseca pa bomo pripravili tudi kratek nagradni kviz, s katerim bomo preverjali, kaj ste se o izbrani tematiki naučili. Vaše znanje bo bogato nagrajeno, saj bomo izmed vseh sodelujočih, ki boste na vsaj 80 odstotkov vprašanj odgovorili pravilno, izžrebali 5 srečnežev, ki bodo prejeli bon za 50 evrov, 3 srečneže, ki bodo prejeli bon za 100 evrov, ter enega, ki bo prejel bon za 200 evrov – bone pa bo mogoče unovčiti za plačilo energije pri podjetju GEN-I. A to še ni vse! Po štirih mesecih bomo med tistimi, ki boste sodelovali v vseh štirih kvizih in na vsaj 80 odstotkov vprašanj odgovorili pravilno, izžrebali nekoga, ki bo prejel glavno nagrado podjetja GEN-I, in sicer bon v vrednosti 5.000 evrov za nakupsončne elektrarne GEN-I Sonce.

Drugi nagradni kviz o sončni energiji lahko rešite TUKAJ!

Največ italijanskega prebivalstva se sicer odloča za izgradnjo domačih sončnih elektrarn, ki so med vsemi obnovljivimi viri energije najcenejša naložba in jih je mogoče enostavno namestiti. Samo proizvodnja sončne energije je že leta 2014 predstavljala približno 8 odstotkov celotne proizvodnje električne energije, s čimer je Italija postala država z največjim prispevkom sončne energije na svetu. Kaj je razlog tako velikega uspeha domačih elektrarn? Kot so nam pojasnili pri slovenskem pri dobavitelju električne energije GEN-Iima Italija (predvsem na jugu) »zelo dobro geografsko lego in visok potencial za pridobivanje energije iz sonca in vetra, zato se je Italijanska država odločila za zelo ambiciozno politiko spodbujanja investicij v obnovljive vire energije. Sredstva za spodbude je vlada pridobila z uvedbo posebnih postavk na računih za električno energijo, ki jih plačujejo vsi odjemalci v Italiji.«

Italija se je v 80. letih prejšnjega stoletja odpovedala koriščenju jedrske energije in če je želela zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, je morala začeti izkoriščati obnovljive vire energije.
Italija se je v 80. letih prejšnjega stoletja odpovedala koriščenju jedrske energije in če je želela zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, je morala začeti izkoriščati obnovljive vire energije.FOTO: Shutterstock

Poleg ekonomskih razlogov Italijani navajajo tudi druge pozitivne vplive izrabe obnovljivih virov energije. Eden izmed njih je zagotovo ohranjanje okolja. V Italiji je močno prisotno zavedanje o podnebnih spremembah in ohranjanju okolja, saj se država lahko pohvali s številnimi naravnimi znamenitostmi, ki bodo v primeru nadaljnjega onesnaževanja močno ogrožene. Domačini se zelo dobro zavedajo, da le sami lahko pomembno vplivajo na to, da do tovrstnih katastrof ne pride. Gre za tako imenovano 'revolucijo od spodaj navzgor', saj so domačini prepričani, da je proizvajanje lastne električne energije boljša izbira na več ravneh. Pozitivno vpliva tako na gospodarstvo družine, kot tudi na okolje. Dejansko ima energija, ki jo ustvarijo sami, izjemno majhen vpliv na okolje.

Še leta 2010 je bilo sonce v sicer praviloma zelo sončni Italiji zelo slabo izkoriščano, zato je bilo subvencioniranje izgradnje teh naprav vsekakor odlična poteza, ki je državo v nekaj letih popeljala na četrto mesto po nameščenih solarnih sistemih – prehitela je celo Združene države Amerike. Tovrstni uspeh so sočne elektrarne dosegle iz več razlogov, glavni pa je bila visoka subvencionirana cena elektrike, kar je bil eden glavnih vzvodov za hitro rast solarnih sistemov v državi v zelo kratkem času. In čeprav je bila država leta 2013 primorana ukiniti glavno subvencijo, ker so stroški dosegli 6,7 milijard evrov in se je začelo na obsoječo omrežno ter električno infrastrukturo nalagati veliko breme, je industrija izkoriščanja sonca ostala stabilna. Rezultati večih študij so namreč pokazali, da so tovrstni projekti donosni in da je visok donos električne enegije povečal neto sedanjo vrednost na dovolj visoke ravni, da spodbude za preživetje industirje niso bile več potrebne.

Se lahko Slovenija zgleduje po Italiji?

Tudi v Sloveniji je osončenje povsod zadostno, na ustreznost lokacije za izgradnjo mikro sončne elektrarne pa vplivajo nekatere druge okoliščine, kot sta denimo primerna orientacija strehe in bližina naravnih ovir ali objektov, ki bi onemogočali optimalno osončenost solarnih panelov. A to ni ovira, saj lahko v primeru, ko zaradi karakteristik strehe (npr. slabše usmerjena streha, premajhna površina le-te za izgradnjo elektrarne) ali naravnih pogojev (npr. bližina ovir, ki bi lahko senčile sončno elektrarno) ni pogojev za izgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo na strehi lastnega objekta, elektrarno postavite na drugem/sosednjem objektu - če to dopuščajo tehnične in zakonske omejitve in v kolikor se sosed strinja z izgradnjo.

Italijani s sončnimi paneli opremijo tako svoje hiše kot njihovo okolico. Fotografija je posneta v mestu Dorzano.
Italijani s sončnimi paneli opremijo tako svoje hiše kot njihovo okolico. Fotografija je posneta v mestu Dorzano.FOTO: Shutterstock

Vsekakor je dolgoročno izbira sonca namesto fosilnih goriv boljša in bolj racionalna odločitev – tako z vidika prihrankov, kot z vidika ohranjanja okolja. Če vas skrbita birokracija in dolgotrajnost izgradnje, je projekt najbolje zaupati ponudniku, ki vam nudi storitev 'na ključ', kar pomeni, da za vas uredi celoten postopek izgradnje brez stresa in z minimalnimi posegi v objekt ter okolico. Eden takih projektov je GEN-I-Sonce, v sklopu katerega celotna izgradnja samooskrbne sončne elektrarne traja približno 8 do 10 tednov, montaža pa je običajno zaključena v enem dnevu. Tudi financiranje dandanes ni več težava: v podjetju GEN-I, želijo s projektom GEN-I Sonce namreč proizvodnjo lastne zelene energije omogočiti čim večjemu številu odjemalcev, zato nudijo različne sheme ugodnega financiranja. »Poleg takojšnjega plačila omogočamo plačilo izgradnje elektrarne tudi na obroke, in sicer s 7-letnim brezobrestnim odplačilom ter do 15-letnim potrošniškim kreditiranjem,« so nam pojasnili sogovorniki. Tako torej praktično ni razloga, da ne bi preklopili na zeleno energijo in naredili nekaj dobrega za naš planet.

ZELENKO NAGRAJUJE

Zelenko ne deli le preprostih, a učinkovitih nasvetov za bolj zeleno življenje, ampak tudi preverja, kako vi skrbite za okolje. Izmed vseh, ki boste izpolnili Zelenkov kalkulator, bomo vsak mesec izžrebali 5 srečnežev, ki bodo prejeli bon za 50 evrov, 3 srečneže, ki bodo prejeli bon za 100 evrov, ter enega, ki bo prejel bon za 200 evrov – bone pa bo mogoče unovčiti za plačilo energije pri podjetju GEN-I.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

 

Sponzorirana vsebina