NAGRADNA IGRA

V kakšnih avtomobilih se bomo vozili čez 50 let?

Natisni39
Globalno gledano je e-mobilnost v polnem razmahu, a še vseeno ne dosega konkretnejših tržnih deležev, kar gre pripisati predvsem visokim cenam električnih vozil in infrastrukturnim omejitvam. A glede na to, da naj bi bilo do leta 2025 na svetovnih cestah že več kot 1,5 milijarde avtomobilov (večinoma na fosilna goriva), s tem pa tudi ogromno ogljikovih emisij, bodo v naslednjih letih nujni temeljni koraki v smeri elektrifikacije prometa, če bomo želeli ohraniti še kaj sveta za naše potomce.

Na globalni ravni je tehnologija e-mobilnosti v zadnjih 25 letih nenehno v razvoju, a jo v Evropi po besedah številnih strokovnjakov premalo izkoriščamo. Elektrifikacija prometa se je najprej uspešno razvijala v Združenih državah Amerike, hitro so ji sledile tudi inovacijam naklonjene azijske države. Evropa pa žal zaenkrat še precej zaostaja: še najbolj so električnim vozilom naklonjeni Norvežani, kjer je danes v prometu 48 odstotkov električnih avtomobilov, povpraševanje občutno raste tudi na Švedskem in Nizozemskem. Drugod so do e-mobilnosti še precej zadržani, še posebej zaradi cene, dometa in življenjske dobe baterij ter pokritosti terena z dovolj zmogljivimi polnilnicami. A dejstvo je, da je e-mobilnost velika priložnost: za nas, za okolje, pa tudi za industrijo.

NE SPREGLEJTE: PRVI MESEČNI NAGRADNI KVIZ JE TU!

Kot že veste, smo v mesecu marcu na našem portalu pod drobnogled vzeli e-mobilnost in vam skozi vsebine skušali približati tematiko na čim bolj preprost način ter razjasniti številne dileme o električnih avtomobilih, hkrati pa smo pripravljali uporabne nasvete, kako z malimi koraki lahko veliko prispevate k bolj zeleni prihodnosti.

Vsak naslednji mesec bo posvečen drugi ’zeleni’ tematiki, konec vsakega meseca pa bomo pripravili tudi kratek nagradni kviz, s katerim bomo preverjali, kaj ste se o izbrani tematiki naučili. In prvi mesečni kviz je že tu! Vaše znanje bo bogato nagrajeno, saj bomo izmed vseh sodelujočih, ki boste na vsaj 80 odstotkov vprašanj odgovorili pravilno, izžrebali 5 srečnežev, ki bodo prejeli bon za 50 evrov, 3 srečneže, ki bodo prejeli bon za 100 evrov, ter enega, ki bo prejel bon za 200 evrov – bone pa bo mogoče unovčiti za plačilo energije pri podjetju GEN-I. A to še ni vse! Po štirih mesecih bomo med tistimi, ki boste sodelovali v vseh štirih kvizih in na vsaj 80 odstotkov vprašanj odgovorili pravilno, izžrebali nekoga, ki bo prejel glavno nagrado, ki jo podarja podjetje GEN-I, in sicer 5.000 evrov za nakup sončne elektrarne.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

E-mobilnost prinaša nova delovna mesta

Že dolgo je daleč najcenejši vir pridobivanja električne energije sonce, to pa je velika priložnost za avtomobile na električni pogon. Rešitve in inovacije se na vseh prodročjih e-mobilnosti pojavljajo iz dneva v dan in globalna tehnološka podjetja že nekaj let razvijajo sodobne metode digitalizacije, izboljšanja kapacitete baterij, asistenčnih storitev, povezljivosti in številnih drugih segmentov elektrifikacije prometa. V svetovnem merilu je v ospredju razvoj avtononmne vožnje in iskanje čim bolj naprednih visokotehnoloških rešitev. S tem se globalna e-mobilnost odmika od klasične avtomobilske industrije. Slovenija tem trendom sicer sledi, a v občutno manjši meri, kot bi si želeli. Razlogi za to se v veliki meri skrivajo v strahu pred (prekratkim) dometom električnih vozil, njihovi visoki ceni in težavah pri dobavi.

Baterije za električne avtomobile naj bi v prihodnje postale manjše, imele naj bi izboljšane kapacitere ter bile cenovno dostopnejše.
Baterije za električne avtomobile naj bi v prihodnje postale manjše, imele naj bi izboljšane kapacitere ter bile cenovno dostopnejše.FOTO: Shutterstock

Pričakovati je, da se bo povpraševanje po električnih vozilih v prihodnjih desetletjih stalno povečevalo, to pa bo pomenilo nova delovna mesta na področjih elektronike in baterij. Že naslednje leto naj bi znana nemška blagovna znamka v finskem mestecu Harjavalta, ki leži blizu Baltskega morja, denimo odprla prvo evropsko podjetje, ki bo v sodelovanju z ruskim podjetjem izdelovalo litij-ionske baterije za električna vozila. Letno naj bi izdelali okrog 300 tisoč baterij, stremijo pa k razvoju komponent z dvakrat večjim dosegom od današnjega in daljšo življenjsko dobo. Pomembno je poudariti tudi, da bo proizvodnja temeljila na lokalnih energetskih virih – vodi, vetru in biomasi.To sicer ne bo prva tovarna baterij v Evropi; eno že imajo Madžari (še eno naj bi odprli prihodnje leto) in eno Poljaki, a so vse v korejski lasti. Veliki so bili tudi načrti Kitajske v slovenskem Mariboru, kjer naj bi odprli tovarno baterij, a je projekt žal padel v vodo, še preden je uspel zaživeti.

A kljub temu poskušamo slediti svetovni konkurenci, razvoj pa pretežno usmerjamo v pametno polnjenje. Pri tem pomembno vlogo v slovenskem prostoru igra podjetje GEN-I, vodilni promotor zelene transformacije, ki želi omogočiti enostaven in gladek prehod iz dobe fosilnih goriv v elektificirano prihodnost. S svojim delovanjem in preverjeno najboljšo prakso želijo biti konkurentom za vzor ter tako podjetjem kot posameznikom ponuditi rešitve, ki bodo omogočile odlično uporabniško izkušnjo. V načrtu imajo številne napredne storitve, ki bodo bodo z interoperabilnostjo ustvarjale nov ekosistem za uporabnike in s tem povečevale rabo obnovljivih virov energije ter optimizirale njihovo uporabo.

Slovenci smo med boljšimi v regiji

Da bo e-mobilnost resnično lahko zaživela v praksi, pa potrebujemo enoten evropski načrt ter premišljene strategije. Slovenci naj bi bili po mnenju poznavalcev med najboljšimi v regiji, je bilo slišati na lanski konferenci e-mobilnosti, saj si prizadevamo dekarbonizirati promet in uveljaviti koncept trajnostne mobilnosti. Že konec leta 2014 je Vlada Republike Slovenije denimo sprejela Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, v katerem je bil poudarek na ukrepih v sektorjih, ki predstavljajo največje deleže emisij toplogrednih plinov: energetska sanacija stavb, emisije iz prometa, kmetijstva in emisije toplogrednih plinov ter ravnanje z odpadki. Zastavljen je bil prehod na gospodarstvo, katerega rast ne bo temeljila na povečani rabi naravnih virov in energije, ampak bo z učinkovitostjo in inovacijami zmanjševala emisije toplogrednih plinov, izboljševala konkurenčnost ter spodbujala rast in zaposlenost.

Splošni trend se nagiba v smer izgradnje domačih sončnih elektrarn, kar bo pomenilo, da bo uporabnik električnega vozila lahko sam doma proizvajal zeleno energijo za svoj avtomobil in bo imel 'gorivo' praktično zastonj.
Splošni trend se nagiba v smer izgradnje domačih sončnih elektrarn, kar bo pomenilo, da bo uporabnik električnega vozila lahko sam doma proizvajal zeleno energijo za svoj avtomobil in bo imel 'gorivo' praktično zastonj.FOTO: Dreamstime

Slovenija je sklenila tudi podnebno-energetske zaveze za obdobje od leta 2020 do 2050, v sklopu katerih naj bi do leta 2030 zmanjšala emisije toplogrednih plinov v EU za vsaj 40, do leta 2050 pa za kar 80-95 odsotkov glede na raven iz leta 1990. Prav tako se je zavezala, da bo do leta 2030 povečala delež obnovljivih virov na 27 odstotkov in za prav toliko izboljšala tudi energetsko učinkovitost. Vse to naj bi med drugim dosegli s 17-odstotnim povečanjem uporabe električnih oziroma hibridnih vozil v celotnem prometu. Uredba o obnovljivih virih energije v prometu sicer predpisuje, da bi morali že do leta 2020 doseči 10-odstotni delež obnovljivih virov energije v prometu - zanekrat pri tem nismo najbolj uspešni. V slovenski zakonodaji in strateških usmeritvah Agencije za energijo iz leta 2017 sta sicer jasno postavljena le dva cilja, ki se neposredno nanašata na elektromobilnost: razvoj polnilne infrastrukture na avtocestnem križu, ki ga predpisuje Energetski zakon, ter doseganje 100-odstotne električne mobilnosti v osebnem in javnem prometu do leta 2055, ki je predvideno v Predlogu usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije.

Pred nami je še veliko izzivov

Za razširjeno e-mobilnost si že več let prizadeva tudi Ministrstvo za infrastrukturo, ki je maja leta 2017 v sklopu vladne medresorske delovne skupine objavilo Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v Republiki Sloveniji, v sklopu katere naj bi se preusmerili v koncepte trajnostne mobilnosti, katerih stroški bi bili nižji in stranski učinki manjši, ob tem pa bi zagotavljali zadovoljevanja posameznikovih potreb po premikanju. Marca lani je nato sledil še predlog Energetskega koncepta Slovenije, ki za naslednja štiri desetletja predvideva popoln prehod iz fosilnih goriv na obnovljive vire energije ter plin, tako da bi se leta 2055 po slovenskih cestah vozili samo še električni avtomobili. Zelo pomemben dokument, ki pa je še v nastajanju, je tudi Akcijski načrt, ki uresničuje Strategijo za alternativne vire goriv in bo pokazal, koliko je Slovenija dejansko pripravljena vložiti v promocijo in spodbujanje e-mobilnosti ter s kakšnimi ukrepi.

Strokovnjaki napovedujejo, da bodo imeli električni avtomobili prihodnosti boljši domet in jih bo mogoče hitreje napolniti.
Strokovnjaki napovedujejo, da bodo imeli električni avtomobili prihodnosti boljši domet in jih bo mogoče hitreje napolniti.FOTO: Shutterstock

E-mobilnost pa s seboj prinaša tudi številne izzive, ki se jim bodo morali prilagoditi tako posamezniki, kot tudi podjetja in dobavitelji električne energije. Vsekakor bo potreben nov, stabilen in prenovljen koncept regulativnih okvirjev. Tarife za elektromobilnost bo potrebno ločiti od ostalega odjema in vpeljati dinamičen sistem, ki bo omogočil posebno tarifiranje električne energije, namenjene prevozu. Z večanjem števila električnih vozil bo potrebno hkrati integrirati večji delež obnovljive energije, ki se bo lahko skladiščila v baterijah teh vozil, velik izziv pri povečani potrebi po električni energiji pa bo tudi priključna moč. Del električne energije bomo verjetno morali pridobiti od zunaj in pri tem bo ključnega pomena določitev še sprejemljivega deleža uvoza. Izboljšati bo potrebno uporabniške izkušnje zaradi omejitev z dosegom in časom polnjenja ter ob širitvi polnilnic onemogočiti nenadzorovano polnjenje. A vse to bo mogoče doseči zgolj s sodelovanjem med prometno in energetsko inudstrijo, ki bosta skupaj morali najti ustrezne rešitve in nenehno sodelovati.

Kakšna je torej prihodnost e-mobilnosti?

K čim bolj celovitemu prehodu na izrabo alternativnih virov energije in zeleni transformaciji na področju prometa si poleg države prizadeva tudi vse več okoljsko zavednih in trajnostno naravnanih slovenskih podjetij.  Da bi uporabnikom resnično lahko ponudili najboljše možne rešitve na tem področju, pri GEN-I že dalj časa preizkušajo praktično rabo različnih modelov električnih avtomobilov in v elektrifikaciji prometa vidijo številne prednosti, med katerimi zagotovo najbolj izstopata znižanje ogljičnega odtisa ter odsotnost hrupa – dejavnika, ki bosta močno izboljšala kakovost našega življenja. Prepričani so, da bodo v prihodnjih desetletjih električna vozila prevladala na trgu, s tem pa bo padla tudi njihova cena, hitrejša bo dobava, avtomobili bodo imeli boljši domet in jih bo mogoče hitreje napolniti. Kabli oziroma priključki za polnjenje se bodo poenotili, prav tako se bo poenostavilo tudi obračunavanje na polnilnicah po državah. Najbolj optimistične napovedi vključujejo celo inovacije na področju sestave baterij, katerih ključna sestavna dela ne bi bila več litij in kobalt.

Globalna tehnološka podjetja že nekaj let razvijajo sodobne metode digitalizacije prometa in stremijo k avtonomni vožnji.
Globalna tehnološka podjetja že nekaj let razvijajo sodobne metode digitalizacije prometa in stremijo k avtonomni vožnji.FOTO: Shutterstock

Električna vozila prihodnosti bodo ponudila napredne digitalne izkušnje za uporabnike, omogočila avtonomno vožnjo in pridobila popolno zaupanje v e-mobilnost med vsemi generacijami. Avtomobili ne bodo v lastni posameznikov ampak del močno izboljšane javne infrastrukture, na podlagi katere se bodo razvili poslovni modeli na podoben način, kot ga danes poznamo med dobavitelji električne energije, plina in telekomunikacijskih storitev. Energetska podjetja bodo prisiljena dolgoročneje načrtovati svoje poslovanje, sodelovati z uporabniki, prepoznati in se odzivati na njihove potrebe. Temeljito bodo morala spremeniti svoje strategije in delovanje ter obvladati povečano tveganje. Investicije v pametna omrežja bodo realizirane s projekti, ki bodo mnogo bolj interdisciplinarni kot doslej. Potrebni bodo tudi novi načini komuniciranja z uporabniki omrežij, saj bodo storitve v prihodnosti bolj kompleksne in vsebinsko prepletene in za obstoječe uporabnike morda težje dojemljive.

Vse večji poudarek bo na delitvi vozila, tako imenovani 'sharing' pa ne bo obsegal samo avtomobile, temveč tudi kolesa in motorje. Elektrifikacija bo zajela vse segmente prometa: tako cestni, kot tudi podzemeljski in zračni promet. Vse pomembnejšo vlogo bodo imela manjša in kompaktna električna prevozna sredstva, ki jih bomo zaradi nove tehnologije hranilnikov energije lahko vedno nosili s seboj. Uveljavila se bodo hibridna vozila zrak zemlja, heliodromi bodo sestavni del stavb. Poleg zračnega bo izredno pomemben podzemeljski promet, sploh v središčih mest z namenom razbremenitve ali popolne opustitve težjega prometa. In ko bo prišlo do vseh teh sprememb, bomo tudi v mestih ponovno lahko poslušali čudovite in edinstvene zvoke narave, ki nam bo za naša prizadevanja izjemno hvaležna.

Sponzorirana vsebina

KOMENTARJI (39)
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
PRIJAVI KOMENTARPravila za objavo komentarjev
PREKLIČI
wolfterier 31.03.2019, 16:08:38
Glede na stanje naših cest,bomo potrebovali hummerje !
Roman M. 01.04.2019, 16:53:36
Že nekaj časa zbiram dnar za Hummer-ja...
panboj 31.03.2019, 15:31:19
Če priklopijo vsi te kante na poljenje je mrk. In dajte razmišljati realno
Anon88 31.03.2019, 15:30:00
Evropejci bomo smeli le še kolesariti, da se odkupimo onesnaženju zemlje, ki ga povzročata Afrika in Azija. Aja pa plastike tudi ne bomo več smeli uporabljati. (95% vse plastike se izteka v morje iz 4 afriških in azijskih rek itd.).
tornadotex 31.03.2019, 14:49:02
Čez 50 let se ne bomo vozili,pač pa leteli po zraku,na podlagi levitacije....ceste ne bodo več potrebne in tudi mesa se ne bo več jedlo....
PevecPoDuši 31.03.2019, 14:40:59
Hebe mi se kaj bo cez 50 let
Dule Med 31.03.2019, 14:26:10
Z nobenim, je vprašljivo če bo človeštvo z to nizko stopnjo zavesti sploh preživelo.
dugi159 31.03.2019, 14:21:42
Jaz cez 50 let vrjetno v nobenem
Manandi 31.03.2019, 14:11:51
Lohka pričakujemo, da bo položnica za elektriko imela v kratkem 45 postavk in še 30 za ekologijo, bo draga kot pes in nakopati bo treba milijarde ton premoga za Filanje teh potratnih Akumulatorjev..če bo sloph dovolj in bo omrežje obremenitev preneslo..Ali tako kot BLOK 6 nov tehnološko razvit in polno novih delovnih mest priložnosti za mlade realno pa sama svinjarija, natega laž, podtikanje drage položnice in 45 postavk na KOMUNALI..aLI TAKOMKOT DANES SPET V šALEŠKI DOLINI DA NAJ BI kitajsci POSTAVILI fabriko z 1000 zaposlenimi alo kje ste doma ?? a ste prehlajeni na možganih da to pojeste ko se je izkazalo da so Komunisti potopili Gorenje na dnu pacifika in da vprašanje če bodo iz morja potegnili kašen del..Velenje je rdeče in ti so navajeni papat in tam rdeči LAPAT.
LomilkaSrc 31.03.2019, 14:05:03
čez 50 let bom v trugi ....
tarzan13 31.03.2019, 13:12:19
100% v nobenih ker nas takrat nau na tem svetu
Andrej Mežan 31.03.2019, 12:55:23
Po komentarjih večine je sklepati, da to temo večina ne spremlja. Dejstvo je, da je elektrifikacija neizogibna in se bo zgodila mnogo hitreje, kot si večina predstavlja. Vsi večji proizvajalci so že skočili na ta vlak va zadnjem letu, Daimler group se je celo zavezal prejšnji teden, da bodo šli 100% na elektriko v 10 letih. Baterije so vse zmogljivejše in cenejše in trenutno smo že blizu 100$ na kwh in doseg 500 km ki bo čedalje večji. Cobalt bo tudi počasi šel iz baterij, reciklaža je že sedaj možna 80-90% (glej Fortum Danska). Polnjenje je trenutno na 250kwh oz pol ure za polno baterijo (Tesla, Ionity itd). Kar se okolja tiče, tak avto sicer ima ogljicni odtis, ampak precej manjši kot ICE avto in je le ta lahko kontroliran v proizvodnji v primerjavi z izpuhi ICE. Cene pa bodo tudi vse nižje, slz nižanjem cen baterij. Norveška je trenutno 50% vseh avtov električnih in 75% prodaje novih. Future is electric.
jaz77 31.03.2019, 13:16:43
Nisi prebral drobnega tiska pri tesli. Polnjenje v 90sec. Jp menjava baterije. 250kwh v pol ure ? A se polnilnica napaja direktno iz elektrarne? Kje doma bos imel taksne tokove da bi bilo polnjenje baterije krajse od 6 ih ur?
xyxyxyxyxyxyxy 31.03.2019, 13:27:48
Avtomobili so "največji problem". Kaj pa na stotine letal ki so v zraku, ki po mojem še bolj onesnažujejo stratosfero kot avtomobili.
Andrej Mežan 31.03.2019, 21:23:56
Menjava baterije, mogoče. Vendar je trenuten trend bolj usmerjen k povečevanju polnilne moči. Tesla bo.sigurno dodajal svoje powerpacke na polnilna mesta, s katerimi bo kompenzirala polnilne konice. Zakaj bi pa doma rabil hitor polnjenje? Jaz tukaj ne vidim težave. Ko imaš enkrat doseg 500 km, kolikokrat pa rabiš to napolni doma v pol ure?
Andrej Mežan 31.03.2019, 21:26:55
Prvi letalski čarter s hidroplani na kratke razdalje je že najavli uvedbo električnih hidroplanov v kratkem. Na norveškem in se kje so že električni trajekt. Pipisterl tudi razvija v tej smeri. Smo pa se daleč, vendar - korak po korak.
ćurkl 31.03.2019, 12:51:30
Odvisno od "špage".
paste 31.03.2019, 12:37:32
Starih 30 in več let, na bencin, tako kot sedaj.
Rafaeluss 31.03.2019, 11:46:03
Mislim da električni avtomobili s 200 kg baterijami niso prihodnost, v to sem prepričan. Primer greš po hribu navzdol in zmanja elektrike, premze pa mrtve ali prehitevanje, pa prazna baterija. Sem pač ziheraš, sploh pa domet in prepiranje. Bil zadnjič priča ko sta na avtocesi hotela dva polniti na eni postaji. Spijem kavo, eden jezen ko vrag, drugi pa kaj me briga sem bil prvi.
ageless 31.03.2019, 12:27:25
Lol butasti primeri. Kaj pa recimo gres po klancu navzdol pa zmanka bencina, al pa prehitevas pa zmanka bencina. Kaj sele avti z gumami, gres po klancu dol pa poc guma, al pa prehitevas 130 pa poc guma :O
FAUSTOS1 31.03.2019, 11:22:59
toliko neresnic in hvale električnim avtomobilom je grozno a razumljivo firme služijo na račun poceni izdelanih električnih krip pod sloganom čistosti kot ,da proizvodno elektrike ne kurimo premog,nafto in jedersko nevarno nesnago nato baterije so ena najbolj nevarnih stvari njihova razgradna pa umazana in draga, pa tudi nihove sposobnosti so prenapihnjene-zadnjič so testirali teslo v los angelesu od predvidenih 450 km jih je naredila le 274 .vedno ko firme testirajo imajo ugasnjene luči avtoradio navigacijo,klimo in po možnosti malo v grabo,da ni potrebno pritisniti na gas.-bo že prišel čas ko se bodo začeli uporabljati dejanski podatki a do tzakrat bodo ljudje veselo kupovali električne kripe.
Rafaeluss 31.03.2019, 11:19:49
Samo tole povem: Ko bo napreden svet šel na Luno na dopust, bomo v Sloveniji se še vedno prepirali ali sončna in vodna ter veterna energija boljša od kolna. Še vedno pa bo iz ozadja Slovenijo vodila UDBA sicer junior, ampak z bolj finimi in manj nasilnimi METODAMI. Napisal bi še en preimek ki je vsega kriv, pa sem potem pobrisan, na žalost K. Lepo nedeljo saj ste se naspali dovolj in na svež zrak, predvsem v planine. Ga ni lepšega ko ti nasproti pridejo dve dekleti izgubljene planinke, ti pa prijatel rada priskočita na POMOČ :)
xyxyxyxyxyxyxy 31.03.2019, 13:30:53
Tako neumen komentar
brabusednet 31.03.2019, 10:52:39
Bo treba,kaj drugega izmislit elektrika ni glih ekološka.Mislim,da je vodik boljš a razvoj je treba pospešit.Vode predvsem slane pravijo,da je bo preveč dvig morij.To bi lahko bilo izjemno koristno za planet in živih bitij in rastlin.
ageless 31.03.2019, 11:12:37
Ugan kolk elektrike se porab pri proizvodnji vodika :D
Primzy D Mimzzy 31.03.2019, 10:41:12
čez 20 let bodo izuml teleport tko da potovanje kot ga poznamo dons ne bo več potrebn.
vertex 31.03.2019, 10:23:51
Moj strašni V8 je pogosto na pumpi..edina stvar ki mi ni všeč
Manandi 31.03.2019, 10:07:08
ČE KDO TO VE JE ZAGOTOVO RAKASTI Lojz in pravjličarsko društvo vernikov NASA.. prvi nje napovedal, da bo Slovenija druga Šviica rekel je čez 10. ??? let drugi pa so v letih 60 in 70 napovedali, da bomo v letih 2020 sejali krompir na Marsu ponj pa hodili na izlet z vmesnim postankom na luni..(( na kavici..Znanost je danes kot Cerkev, vera, znanstveniki pa kot Župniki vse je res če jim verješ..
Manandi 31.03.2019, 10:12:23
Morda se še spomnite bombastičnih napovedi izb 80 kako bo zmanjkalo nafte..in v osnovni so vam razlagali, da je nastala iz PLANKTONA..?? tako za osvežitev spomina..ko danes nimajo kaj pisat, ne morejo nič povedat drugega kot da smo ujetniki na zemlji in da so se izpeli...