ZELENA SLOVENIJA

Kako e-mobilni smo Slovenci?

Natisni
V zadnjih letih se v razviti družbi vse več govori o elektromobilnosti ali krajše e-mobilnosti, ki uvaja nov koncept urbane mobilnosti in temelji na zeleni energiji, zmanjševanju ogljičnega odtisa ter hrupa in s tem posledično v prvo vrsto ponovno postavlja ohranjanje okolja. Zakaj ponovno? Verjeli ali ne, električna vozila so se po cestah sveta v preteklosti že vozila. Še več, z njimi so se prevažali, še preden so na trg prišli avtomobili na fosilna goriva. Kdaj in zakaj je prišlo do ponovne oživitve in kako zelo e-mobilni smo trenutno Slovenci?

Ker mora svet, če ga želimo še kaj ohraniti za zanamce, čim prej občutno zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida v ozračje, zmanjšati hrup in se osredotočiti na zeleno energijo, električni avtomobili v zadnjih letih počasi, a vztrajno pronicajo v naš vsakdan in nas spodbujajo, da spremenimo navade ter s tem poskrbimo za okolje in posledično tudi za kakovost našega življenja. To pomeni, da se v bistvu vračamo h koreninam avtomobilskega razvoja, saj je tudi prve avtomobile poganjala elektrika.

NE SPREGLEJTE:ZELENKO NAGRAJUJE: Izpolnite Zelenkov kalkulator na dnu članka in se potegujte za bogate mesečne nagrade!

Prvi električni avtomobil je bil svetu predstavljen na mednarodnem sejmu elektrike v Parizu leta 1881, torej pet let pred tem, ko je Carl Benz prijavil patent za svoj avtomobil na bencinski motor. Sledilo je veliko mejnikov na področju hitrosti in dosega električnih vozil: leta 1899 je francoski dirkač Camille Jenatzy v svojem električnem vozilu, imenovanem Jamais Contente (nikoli zadovoljen), prvi prebil psihološko mejo stotih kilometrov na uro; v začetku 20. stoletja so lastniki z enim polnjenem lahko že prevozili tudi do 160 kilometrov. Poleg tega so imela električna vozila še kup prednosti pred bencinskimi: bila so tiha, brez neprijetnega vonja, lažje jih je bilo upravljati in niso imela sistema navijanja pred zagonom.

Prvi električni avtomobili so bili svetu predstavljeni že leta 1881, veliko pred vozili na fosilna goriva.
Prvi električni avtomobili so bili svetu predstavljeni že leta 1881, veliko pred vozili na fosilna goriva.FOTO: Profimedia

Po slovenskih cestah se vozi že okrog 1.800 električnih vozil

Občudovanje in uporabnost sta leta 1890 zagnala proizvodnjo tudi v Združenih državah Amerike in do preloma stoletja je v New Yorku kar tretjino vseh vozil poganjala elektrika. Nato pa se je začel pospešen razvoj avtomobilov na bencinski motor, k čemur sta najbolj pripomogla več kot za polovico nižja cena in izum električnega zaganjača, s čimer je bila odstranjena potreba po ročnem zagonu motorja. Svoje so dodali potreba po vozilih z daljšim dosegom ter izjemne najdbe nafte pod površjem Teksasa in tako je priljubljenost električnih vozil začela bledeti, dokler leta 1935 niso dokončno izginili s cest. Zanimanje za hibridna in električna vozila se je za kratek čas obudilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je nastopila naftna kriza, omembe vredni premiki pa so se začeli dogajati šele leta 1990, ko so v Kaliforniji zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka izdelovalci avtomobilov bili prisiljeni določen odstotek svoje proizvodnje vozil na fosilna goriva nadomestiti z električnimi.

Energija za električni avtomobil je pridobljena iz baterijskih sklopov, nameščenih v vozilu, ki jih je treba polniti.
Energija za električni avtomobil je pridobljena iz baterijskih sklopov, nameščenih v vozilu, ki jih je treba polniti.FOTO: Profimedia

Dokončen ponovni vzpon so električni avtomobili doživeli po letu 2000, predvsem na račun uporabe litij-ionskih baterij in visokih cen fosilnih goriv. Ameriško podjetje Tesla je leta 2008 predstavilo svoj prvi električni avtomobil, ki je bil obenem prvi pravi športni avtomobil na električni pogon. Veliko zanimanje javnosti za ta avtomobil je spodbudilo tudi druge proizvajalce po vsem svetu, da so začeli v svojo ponudbo vključevati tudi električna vozila. In Slovenija pri tem ni nobena izjema. Po podatkih EAFO (European Alternative Fuels Observatory) se tako po slovenskih cestah trenutno vozi približno 1.800 električnih vozil, med katerimi je okrog 600 priljučnih hibridov in 1.200 baterijskih električnih vozil. Samo lani je bilo na novo registriranih kar 470 baterijskih električnih vozil, kar je skoraj 40 odstotkov več kot leto poprej.

A zakaj se sploh odločiti za nakup električnega vozila?

Za odgovor na to vprašanje smo se obrnili na podjetje GEN-I, ki z vstopom v leto 2019 postaja vodilni promotor zelene transformacije in jo želi omogočiti čim širšemu segmentu ljudi. Tudi e-mobilnost je del njihove razvojne usmeritve in ker želijo biti za zgled, del njihovih službenih vozil že poganja elektrika. Kot pravijo, so se za ta korak odločili, ker je poudarek uporabe električnih vozil na razumevanju primernosti infrastrukture in razvoja rešitev, ki bodo omogočila prehod na elektromobilnost. »Preden začnemo snovati rešitve za naše stranke, smo želeli sami izkusiti, kaj pomeni imeti električno vozilo, kako ga polniti, kakšne so težave in izzivi z infrastrukturo, priključnimi močmi, kako se izvedejo plačila na polnilnici, registracija, kaj vse je potrebno, da zadostimo potrebe po mobilnosti s čim več udobja – ne zgolj v vožnji, temveč tudi pri registraciji, zavarovanju, postavitvi polnilne infrastrukture, vzdrževanju in pridobitvi subvencije,« pojasnjujejo na GEN-I in dodajajo, da želijo na tak način preizkusiti vse prednosti, pa tudi pasti novih tehnologij.

NE SPREGLEJTE: KONEC MESECA PRIHAJA NAGRADNI KVIZ!

Mesec marec je na našem portalu posvečen e-mobilnosti, zato vam bomo skozi vsebine pomagali približati tematiko na čim bolj preprost način, razjasniti številne dileme o električnih avtomobilih ter pripravili uporabne nasvete, kako z malimi koraki lahko veliko prispevate k bolj zeleni prihodnosti.

Vsak naslednji mesec bo posvečen drugi ’zeleni’ tematiki, konec vsakega meseca pa bomo pripravili tudi kratek nagradni kviz, skozi katerega bomo preverjali, kaj ste se o izbrani tematiki naučili. Vaše znanje bo bogato nagrajeno, saj bomo izmed vseh sodelujočih, ki boste na vsaj 80 odstotkov vprašanj odgovorili pravilno, izžrebali 5 srečnežev, ki prejmejo bon za 50 evrov, 3 srečneže, ki prejmejo bon za 100 evrov ter enega, ki prejme bon za 200 evrov – bone pa bo mogoče unovčiti za plačilo energije pri podjetju GEN-I. A to še ni vse! Po štirih mesecih bomo izmed tistih, ki boste sodelovali v vseh štirih kvizih in na vsaj 80 odstotkov vprašanj odgovorili pravilno, izžrebali nekoga, ki bo prejel glavno nagrado podjetja GEN-I, in sicersofinanciranje sončne elektrarne v višini 5.000 evrov na hiši ali bloku.

Podjetje GEN-I z vstopom v leto 2019 postaja vodilni promotor zelene transformacije in jo želi omogočiti čim širšemu segmentu ljudi.
Podjetje GEN-I z vstopom v leto 2019 postaja vodilni promotor zelene transformacije in jo želi omogočiti čim širšemu segmentu ljudi.FOTO: Profimedia

Do danes so skupno z zunanjimi testi testirali že praktično vsa električna vozila, dostopna na slovenskem tržišču. »Generalno naše izkušnje ocenjujemo kot pozitivne, seveda ob upoštevanju tehničnih lastnosti električnih vozil. Zaposlene najbolj navdušujeta tišina in udobje, prav tako pa tudi novi koncepti avtonomne vožnje ter vsi asistenčni sistemi ki povečujejo varnost. Počasi znotraj skupine premagujemo tudi tako imenovan 'range anxiety' oziroma bojazen pred doseganjem dometa z enim polnjenjem baterije,«pojasnjujejo in dodajajo, da potrebe po tovrstnem strahu ni, saj je slovenski avtocestni križ  pokrit s polnilnicami in omogoča potovanje z enega konca države na drugega brez večjih težav. Javna polnila infrastruktura se vztrajno povečuje in je zaenkrat v večji meri (razen hitrega polnjena na avtocesti) še brezplačna. A to se bo ob večanju števila električnih avtomobilov na naših cestah v prihodnje zagotovo spremenilo – vsekakor pa bo 'tankanje' elektrike še vedno občutno cenejše od bencina in dizla.

električni avtomobili
električni avtomobiliFOTO: Profimedia

Cena električnih vozil bo začela padati

Nekoliko manj primerno so glede na uporabniške izkušnje uslužbencev podjetja GEN-I opremljena mesta za polnjenje električnih avtomobilov doma in v službah, torej na zasebnih parkiriščih. »Pomembno je, da imamo s polninicami pravilno opremljeno tako začetno kot končno lokacijo, kjer se najpogosteje gibljemo in polnimo, saj so hitre in javne polnilne postaje namenjene predvsem za daljše poti, ne za vsakodnevno uporabo.« Tako se bodo z večanjem vpliva e-mobilnosti postopoma morale spremeniti tudi navade polnjenja, saj bomo avtomobil polnili doma ali v službi, ker na vmesnih postajah med vožnjo od enega opravka do drugega za to ne bo časa. S polnjenjem na elektriko se spreminjajo tudi uporabniške izkušnje na aktualni polnilni infrastrukturi, ki od uporabnika zahtevajo, da pazljivo prebere navodila, se prijavi v aplikacijo, (po potrebi) izvede predplačilo, vsak ponudnik pa pred začetkom polnjenja zahteva tudi svojo avtentikacijo in prijavo.

Vsekakor pa je pomembno, da bodo polnilne lokacije ustrezno opremljene. Kot so povedali pri GEN-I, so med dosedanjim testiranjem namreč naleteli tudi na nekaj izzivov, kot so zatikanje polnilnih kablov v polnilnicah in težave s prijavo za polnjenje, a se zavedajo, da so take stvari nujno potrebne za razvijanje storitev, ki bodo ljudem v prihodnje olajšale prehod v elektromobilnost. Ta se bo kljub nižji rasti prodaje električnih vozil od napovedane prej ali slej zgodila, sploh ko bodo z ustalitvijo vgrajenih tehnologij padli razvojni stroški in bo cena električnih vozil začela padati. To bo izziv zlasti za proizvajalce, ki imajo že danes težavo z dohitevanjem povpraševanja po teh avtomobilih. Zaradi svoje majhnosti to močno občutimo tudi Slovenci, saj nismo na prioritetni lestvici dobave zadostnih količin električnih vozil. A pričakovati je, da se bo trg v naslednjih nekaj letih povsem prilagodil e-mobilnosti in bodo proizvajalci tudi pri nas ponudili več modelov predvsem cenovno dostopnih električnih avtomobilov.

S sončno elektrarno do brezplačnega goriva

Slovenski uporabniki avtomobilov bi torej vsekakor morali začeti razmišljati o nakupu električnega vozila; predvsem zaradi varstva okolja, dekarbonizacije in skrbi za prihodnje generacije. Splošni trend se namreč nagiba v smer izgradnje domačih sončnih elektrarn, kar bo pomenilo, da bo uporabnik električnega vozila lahko sam doma proizvajal zeleno energijo za svoj avtomobil in bo imel 'gorivo' praktično zastonj. Zanemariti ne gre niti nizkih stroškov vzdrževanja, saj servisi električnih vozil znašajo le okrog 100 evrov, ker številne komponente motorja z notranjim izgorevanjem tukaj enostavno odpadejo: ni menjave olj, manjša ali zanemarljiva je obraba zavornih elementov, saj motor pri zaviranju z energijo zaviranja polni baterijo in zavornega sistema z zavornimi ploščicami ne uporablja. Omeniti velja še ugodno subvencioniranje in kreditiraje s strani Ekosklada in pa uporabniku prijazen ter digitano napreden sistem vozila z modernimi asistenčnimi sistemi, ki se posodabljajo na daljavo, in tako ni potrebe za nadgradnje v mehaničnih delavnicah. In na koncu: električni avtomobili so neopazni in tihi, kar sta veliki prednosti predvsem za urbana področja.

Splošni trend se nagiba v smer izgradnje domačih sončnih elektrarn, kar bo pomenilo, da bo uporabnik električnega vozila lahko sam doma proizvajal zeleno energijo za svoj avtomobil in bo imel 'gorivo' praktično zastonj.
Splošni trend se nagiba v smer izgradnje domačih sončnih elektrarn, kar bo pomenilo, da bo uporabnik električnega vozila lahko sam doma proizvajal zeleno energijo za svoj avtomobil in bo imel 'gorivo' praktično zastonj.FOTO: Profimedia

Majhna skupina slovenskih voznikov, ki so že ponosni lastniki električnih vozil, počasi, a vztrajno raste in ti posamezniki so zelo dobro poučeni o vseh vidikih svojega okolju prijaznega jeklenega konjička. Širša populacija pa to področje sicer pozna, a ker smo še vedno v začetni fazi razvoja, imajo glede električnih vozil še kar nekaj pomislekov in strahov, predvsem kar zadeva dolžino vožnje z enim polnjenjem. Slovenci zaenkrat še preveč razmišljamo z gledišča obstoječih vedenjskih navad; številnim se zdi povsem nesprejemljivo, da avtomobila ne bi mogli na hitro napolniti na kateri koli bencinski črpalki. Treba je vedeti, da e-mobilnost obstoječe koncepte in navade nekoliko postavlja na glavo in zahteva bolj skrbno načrtovanje poti, a premagovanje kilometrov v električnem vozilu bo veliko manj stresno, če ga bomo lahko polnili tako doma, kot v službi, a v trgovini, pri zdravniku ... Poleg tega večjega razloga za skrb ni, saj baterije trenutno aktualnih modelov avtomobilov brez dodatnega polnjenja z lahkoto zadovoljijo (in celo močno presežejo) potrebe povprečnega Slovenca, ki na dan prevozi okrog 35 kilometrov. 

Zanimanje za električna vozila tudi pri nas torej vsekakor raste, bo pa potrebno v prihodnjih mesecih in letih razbiti in ovreči še precej mitov, ki trenutno kvarijo celostno sliko e-mobilnosti.

ZELENKO NAGRAJUJE

Zelenko ne deli le preprostih, a učinkovitih nasvetov za bolj zeleno življenje, ampak tudi preverja, kako vi skrbite za okolje. Izmed vseh, ki boste izpolnili Zelenkov kalkulator, bomo vsak mesec izžrebali 5 srečnežev, ki prejmejo bon za 50 evrov, 3 srečneže, ki prejmejo bon za 100 evrov ter enega, ki prejme bon za 200 evrov – bone pa bo mogoče unovčiti za plačilo energije pri podjetju GEN-I.

Za prikaz vsebine je potrebno omogočite piškotke družbenih omrežij. Omogoči piškotke

Sponzorirana vsebina