ZELENA SLOVENIJA

Slovenija podala najmanj ambiciozen osnutek energetsko-podnebnega načrta. Zakaj?

Natisni3
Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050, ugotavlja poročilo fundacije European Climate Foundation. Ministrstvo je priznalo, da so oddali slabši osnutek tudi zato, da se izognemo finančnim sankcijam.

Poročilo Planning for Net Zero: Assessing the draft National Energy and Climate Plans (Načrtovanje za nevtralnost: Ocena osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov) analizira 28 osnutkov nacionalnih energetsko in podnebnih načrtov z vidika zadostnosti nacionalnih ciljev, celovitosti in podrobnosti predvidenih politik in ukrepov ter kakovosti in odprtosti procesa njihove priprave, so sporočili iz slovenske okoljske nevladne organizacije Focus, društvo za sonaraven razvoj.

Osnutek, ki ga je pripravila Slovenija, je ocenjen najslabše, saj so mu pripisali le 3,2 točke od 100 možnih. "Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti – zaveze, ki izhaja iz Pariškega sporazuma," so poudarili v Focusu.

Poročilo je sicer naročila fundacija European Climate Foundation (ECF), pripravila pa sta ga inštituta Ecologic Institute in Climact.

Končne načrte morajo države članice pripraviti do konca leta 2019.
Končne načrte morajo države članice pripraviti do konca leta 2019.FOTO: Reuters

"Ogljično nevtralno gospodarstvo se ne bo zgodilo samo od sebe, potrebna sta osredotočenost na cilj in ustrezno načrtovanje," so pojasnili v Focusu. Nacionalni energetski in podnebni načrti, pripravljeni do leta 2030, predstavljajo priložnost, da si države zastavijo korake na poti do varne podnebne prihodnosti in hkrati izkoristijo gospodarske in družbene koristi, ki jih podnebno ukrepanje lahko prinese.

Vse države EU, še posebej pa Slovenija, morajo načrte v naslednjih mesecih bistveno izboljšati – cilje uskladiti s potrebami za doseganje ogljične nevtralnosti v skladu s Pariškim dogovorom, v načrte vnesti več podrobnosti o politikah, instrumentih in potrebnih finančnih virih ter v procese vključiti nacionalne deležnike, so izpostavili v nevladni organizaciji. Končne načrte morajo države članice pripraviti do konca leta 2019.

Osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije je pripravilo ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z medresorsko delovno skupino. Med drugim predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 za 15 odstotkov glede na leto 2005.

Ministrstvo: Pripravljamo osvežen osnutek

Na ministrstvu za infrastrukutro so pojasnili, da smo lani jeseni zaradi "nedejavnosti in nesprejemanja potrebnih odločitev prejšnjega vodstva" ministrstev za infrastrukturo ter za okolje in prostor resno zamujali pri pripravi osnutka NEPN. "Oktobra 2017 je bila imenovana medresorska delovna skupina za pripravo NEPN. Strokovne službe MZI so sicer pripravile tudi razpis za izvajalca strokovnih podlag, vendar je prejšnje vodstvo MZI razpis objavilo šele 29.8.2018, tik pred iztekom mandata. Jeseni 2018 so se aktivnosti končno pospešile, saj se je novo vodstvo MzI zavedalo resnosti posledic, če Slovenija do konca decembra 2018 Evropski komisiji ne predloži vsaj osnutka NEPN. Slovenija bi bila edina država članica EU, ki osnutka ne bi predložila, izgubila pa bi tudi možnost črpanja 460.000 evrov nepovratnih sredstev, povezanih neposredno s predložitvijo osnutke NEPN (Strategic Reform Support Programme)," so pojasnili na ministrstvu.

Priznali so, da je bil osnutek, ki so pa poslali Evropski komisiji decembra 2018, pripravljen v časovni stiski in je zato vključeval skupek že sprejetih vladnih odločitev in veljavne EU zakonodaje. Okoljsko ministrstvo je na politični ravni, zaradi želje po večji ambicioznosti pri določitvi čiljev, konec decembra nasprotovalo odločitvi, da se osnutek pošlje. A je infrastrukturno ministrstvo vseeno odločilo, da ga odda. "Tudi zato, da se Slovenija izogne finančnim sankcijam in drugim posledicam, ki bi sledile," so pojasnili na MzI. 

Na ministrstvu so še pojasnili, da bodo od izbranega izvajalca strokovnih podlag Inštituta Jožefa Stefana do 29. maja prejeli osvežen osnutek NEPN. "Na podlagi osveženega osnutka bomo sprožili celovito presojo vplivov na okolje, ki bo pokazala kaj je z vidika ambicioznosti ciljev okoljsko sprejemljivo. Ključni vidik priprave NEPN je, da se uporabi in izkoristi res vse strokovno znanje, ki ga v Sloveniji premoremo. To je tudi cilj sodelovanja s konzorcijem 10 inštitucij," so še dodali na ministrstvu za infrastrukturo. 

Šarec: Naš problem je zlasti famozni Teš 6

Premier Marjan Šarec je danes odgovarjal tudi na poslansko vprašanje na temo slabo ocenjenega osnutka NEPN. Šarec je najprej branil poslani nacionalni energetsko-podnebni načrt, češ da je v času od odstopa prejšnje vlade v marcu lani do začetka delovanja njegove vlade minilo dolgo obdobje opravljanja tekočih poslov, ko se stvari "niso premikale". Dodal je tudi, da je slabo oceno vladnemu načrtu pripisala nevladna organizacija, medtem ko ga Evropska komisija ocenjuje za dobro osnovo sedanjega dela.

Slovenija je znotraj EU v skupini ambicioznejših držav na področju podnebnih sprememb, je zatrdil Šarec. Zastavljeni cilji so po njegovem dosegljivi, vendar pa bomo morali vanje vložiti precej napora: "Zlasti je naš problem famozni Teš 6." S sedanjo strukturo energetskega sektorja bomo namreč težko dosegli ambiciozne cilje, je priznal premier.

Za doseganje podnebnih ciljev bomo morali zapreti Termoelektrarno Šoštanj, a moramo pred tem odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali energijo, je izpostavil premier.
Za doseganje podnebnih ciljev bomo morali zapreti Termoelektrarno Šoštanj, a moramo pred tem odgovoriti na vprašanje, od kod bomo pridobivali energijo, je izpostavil premier.FOTO: Damjan Žibert

Energetsko stroko je pozval, naj pripravi koncept, kako bomo v Sloveniji pridobivali energijo. "Nekateri bi zaprli vse hidroelektrarne, zaprli bi Jedrsko elektrarno Krško, zaprli bi Teš. Jaz pa se sprašujem, od kje energija," je dejal. Pri tem je sicer ponovno zatrdil, da hidroelektrarn na Muri v času aktualne vlade ne bodo gradili.

O ambicioznosti Slovenije na področju podnebnih sprememb "se strinja samo vlada", je premierju odgovoril poslanec Levice Luka Mesec. "Strokovne ocene so namreč porazne, enako porazne so zaveze, ki jih sprejemate oziroma jih ne sprejemate," je očital Šarcu. Spomnil je, da Slovenija verjetno ne bo dosegla cilja glede deleža obnovljivih virov energije do leta 2020, vlada se izogiba razpravi o zaprtju Teša, sprejet pa ni bil niti predlog Levice, da se denar, sicer namenjen širitvi ljubljanske obvoznice, usmeri v železniške povezave.

"Ni pripravljenosti za resno razpravo, kaj šele za dejanja," je izpostavil Mesec, s premierjem pa sta se med drugim strinjala, da za zaprtje Teša potrebujemo časovnico in načrt.

KOMENTARJI (3)
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. S klikom na gumb Spletno oko prijavite komentar, za katerega menite, da vsebuje sovražni govor.
PRIJAVI KOMENTARPravila za objavo komentarjev
PREKLIČI
vinogradnik33 20.05.2019, 17:01:47
Saj je drugače pri nas skoraj nemogoče , nevladne organizacije , ki se deklarirajo za neke naravovarstvenike nasprotujejo vsem modernim elektrarnam na veter , nasprotujejo hidroelektrarnam , nasprotujejo nuklearnim elektrarnam in termo elektrarnam , kaj nam pa še preostane , limone ?
modus83@gmail.com 20.05.2019, 16:20:09
Saj ni res pa je, vlada se sama zgraža nad svojo nesposobnostjo?!? Bananistan!
tedoVV2HCmedo 20.05.2019, 15:31:47
Naša politika je po znanosti še v leti 1900. Tiri so lahko samo na lesu, les pa na kamnih, vlaki pa kubične oblike, tako je hitrost vlakov 50 km/h.